»Stoj, men!« se ukaz je spet pojavil
na zaslonu in še pomežiknil,
skoraj človek bi »Eureka!« vzkliknil,
da kontakt se končno je vzpostavil.
»Stoj, men« v mešanici je jezikov,
zdi se v šprahi neki da balkanski,
vem le to, bilo da ni v albanski,
me začel takoj učiti klikov.
Da zmogljiv ni, hitro pokazalo
se iz mešanice je ukazov
in sfriziranih na moč izrazov,
ponoviti ne bi se jih dalo.
Videl sem, da virus ni posredi,
ampak duh, ki marsikaj mu manjka,
računalniški, čigar nastanka
razložiti naj se ne bi dalo.
Pa se vendar vse je pojasnilo,
ko le malo se opazovalo
duhca je, s tem jasno brž postalo,
kakšno je na delu motovilo.
Se zapleta duh in z zrakom meša,
daje vtis, so rekli, da je moten,
a bo prej držalo, da slaboten
je na duhu in da vse bolj peša.
Računalniška se z njim nezgoda
nam kontinuirano ponavlja,
to se, pravi stroka, tam pojavlja,
prevelika vlada kjer svoboda.
