Lani so mu rekli Mojster Genij,
ker gen i ga namreč najbolj kiti,
rekli so, da pocarjev so siti,
naj odslej se torej njega ceni.
Mojster Genij, tisti, ki mu gen i
najbolje od genov vseh deluje,
je obljubil brž, da bo brez muje
vse popravil karseda poceni.
Reformiral se je reklo temu,
kar naj mojster naglo bi postoril,
se hvalisal je in hkrati dvoril,
češ poglejte: genij sem, kos vsemu.
V prostem času Genij da rad pleše,
dobro se je vedelo že lani,
letos pa se vidi, je na dlani,
da lase precej si krajše češe.
Ta reforma od vseh je opazna
najbolj, vendar zdaleč ni edina,
druga genialna mojstrovina
je ob njej še, na pogled prijazna.
Mojster Genij nam televizijo
je po letu dni tako popravil,
predrugačil škatlo, v red jo spravil,
da dosegel s tem je harmonijo.
Na en sam program vse uglašeno
in harmonično je na te-ve-ju,
kakor svoj čas, ko se je v bifeju
več izvedelo in bolj pošteno.
En program nam kaže Mojster Genij
zdaj po novem, motenj ni nobenih
nepričakovanih, neželenih,
je idiličen prikaz na sceni.
Mojstra Genija nas futurizem
pelje v čas nazaj, ko idealno
vse bilo je, ne le virtualno,
z njim gremo dejansko v socializem.
