Trideset je let in nekaj tega
kar ta otok so odkrili končno,
sredi kopna je, podnebje sončno,
raj dejanski, preobilje vsega.
Vključil v svet se, zaživel normalno
ta je otok, otok med gorami
in nad morjem, ni bil več v osami,
bi sklenili – skoraj idealno.
A potem se čudežno zgodilo
je po pandemiji, ko prestali
so jo prebivalci in živali,
vse na glavo se je obrnilo.
Je takoj navzdol vse šlo rapidno,
otok sredi kopna je privabljal
vedno več vsiljivcev, sam zlorabljal
svoje je resurse neprevidno.
Glavna vrsta, ki se naselila
nečloveška je na tem otoku,
pravijo, da pokončala v roku
nekaj let bo vse, ugonobila.
Nekaj takega je to kot dodo,
na Mauriciusu ptič nekdanji,
ki preživel ni v naš čas sedanji,
sam ki si podpisal je usodo.
Ko so Portugalci ga odkrili,
so nadeli mu ime ustrezno,
dodo, butec, ne obnaša trezno
to se bitje, so ugotovili.
Je užival ptič prej vso svobodo,
brez sovražnikov se je šopiril,
zakrnel ves, v plenjenje usmeril
svoje je početje butec dodo.
Znanstveniki zdaj ugotovili
so o dodu, kakšne bil je vrste,
letal ni, imel je zvite prste,
med golobe so ga uvrstili.
Evolucija je z njim storila,
tisto le, kar sam si je pripravil,
s svojim kar početjem je zapravil.
rekli bi, ga je osvobodila.
Tudi na otoku sredi kopna,
močno upanje se zdaj razširja,
invazivna vrsta tja da dirja,
kjer je dodo, zadnja norcev stopnja.
Prim. na:
Nova24tv
