Ljudstev je izvoljenih le malo,
poleg Izraelcev še katero,
ki jim Bog je kdaj izmeril mero
in izvoljeno je s tem postalo.
Enega teh ljudstev vsi poznamo,
so Butale ljudstva domovina,
kakor nas uči že zgodovina,
na katero sicer malo damo.
Ko Butalci vneto so čakali,
da jih pandemije Bog odreši,
ga prosili, naj vso stvar pospeši,
upe so v odrešenika dali.
Bo prišel kot Sveti duh v podobi,
ki bo jasna in bo prepoznavna,
je skrivnost postala hitro javna,
da odrešenik bo med golobi.
Ko spusti na zemljo se, v Butale,
zanj zgolj glas je nujno treba dati,
če izvoljeni želé postati
prebivalci te dežele male.
In so dali in potem postali,
ve se kaj, uči nas zgodovina,
kaj butalska glavna je vrlina,
pamet za kup perja so prodali.
Stokati začeli so Butalci,
da bilo nikoli še ni huje,
nov naj jih odrešenik rešuje,
kajti tega so postali talci.
So sosledje časov pomešali,
da je pred golobom tu bil Janez,
tega bi nazaj hoteli danes,
ga odrešenik imenovali.
Ne Krstnik, odrešenik edini,
ki odreši lakote in kuge
spet Butalce, z njimi tudi druge,
ki ni para mu po veličini.
Pa jim Bog odmeri z mero pravo:
Butci, le še kar naprej trpite,
ga nazaj poceni ne dobite,
saj hoteli ste njegovo glavo.
