So dajali ga za vzor pred časom,
vzoren, priden naj bi bil, razumen,
pa za vzorčič tudi kdaj pogumen,
skratka vzor v celoti, blizu asom.
Nisem vzorčič le, se je nadejal,
vzor sem velik, najbolj kajpak sebi,
vzor sem lastni vedno bil osebi,
s takim se je upanjem nacejal.
Bom za vzor povedel v prvo ligo
vse, ki bodo vzoru – mi sledili,
prvo mesto bomo osvojili,
s takšno se je poigraval brigo.
Vzorčič, ja, ki rad bi bil moderen,
v centru in na vrhu, vodja glavni,
kaj še, fant državnik bil bi slavni,
sploh edini za tak lik primeren.
Se odlepi vzorčič od sredine,
gre iz centra, upa, da se vzpenja,
kar opazi, da na mestu drenja
sam se s sabo, zdaj vsak up ga mine.
Bil bi vzor, vsaj vzorčič rad in borec
zmagoviti, se ovenčal z zmago,
a ko stehtaš ga, ko gre na vago,
teže je na njej manj kot za vzorec.