Kolektiv da toži, smo prebrali,
ah, pa ne zares, ne na sodišču,
pritožujejo se na stranišču,
tam so zgolj si malce duška dali.
Kolektivu namreč se ukinja
cela vrsta dobrega, brez trušča,
pravijo, da kmalu še odpušča,
pritajeno nekaj jih preklinja.
Športa manj bo, zlasti še kulture,
skoz zobe peščica jih še sika,
motena je vsa programska slika,
krčene oddajanja so ure.
Kolektiv je ves paraliziran
in zato tako zelo pohleven,
v mislih in idejah silno reven,
saj je vendar depolitiziran.
Sam se ves je depolitiziral,
zdaj pa mu spremembe ne dišijo,
kaj še, mu zaudarjajo, smrdijo,
a bo le potihem kritiziral.
Bolj ko je neznosno tole stanje,
bolj oddaljena postaja vstaja,
resignirana ostaja staja,
komaj slišati je meketanje.
Svoje štale, lastne v njej nesreče
dobro se zavedajo seveda
ovce, ki jih je dosegla beda,
pa ne črne, ampak pasme rdeče.
