Da bo nova, se je odločila,
prenovljena, saj zdaj ni več mlada,
toda ona tista bo, ki vlada
nad telesom svojim, je pribila.
So za to spremembe ji potrebne,
ki jih imenujemo postavne,
niso ne vsebinske in ne pravne,
po naravi strogo so osebne.
So postavne, torej na postavi
spremenila se bo nova čisto,
zožala se v pasu, da vse tisto,
kar štrli ven, naglo se odpravi.
Za postavne ni spremembe sama,
znašla s to idejo se je v družbi
sebi prav podobnih, pri njih v službi
kjer je, ker želi si biti dama.
Nova bi po starem še ostala,
na postavi pa vsa spremenjena,
v duhu in telesu prenovljena,
vse zato bi za spremembe dala.
Opozarja njo in druge stroka,
opozarjajo avtoritete,
da stvari te prelahkó so vzete,
da potem zna biti mnogo joka.
Uporabi da naj svojo glavo,
opozarja jo telo vseskozi,
ona pa v vsej ihti in nervozi
pot sprememb ima za tisto pravo.
In tako brezglavo, agresivno
gre naprej, v spremembe z glavo rine,
dokler ne zgubi povsem širine,
k vragu šlo telo ji bo – volivno.
