Keber, hrošč kot se pravilno pravi,
predmet zopet je preučevanja,
s tem njegova vsa bivanjska stanja,
kaj počenja bitje to v naravi.
Čas dopoldanski preždi veselo,
kot plenilec na priložnost čaka
in ko ta ponudi se kot taka,
na popoldansko se vrže delo.
Le on sam, le keber je primeren
za te vrste dnevna opravila,
druge stran odriva, jih nažira
in očita jim pohlep nezmeren.
Vikend zanj najboljša je priložnost,
se ob petkih svojčas je pojavljal
in potem dva dni uplen pospravljal,
kazal keber s tem veliko prožnost.
Kebrova narava ni prikrita,
rezultat pokaže raziskave,
da za evidentne gre pojave
evolucijskega parazita.
Evolucijo doživljal lastno
keber je, ko dolga desetletja
tega ni ustavilo početja
čisto nič in on je plenil hlastno.
Po človeško rekli bi sebičnež,
a človeškost tu pač ni merilo,
tole se je zanj ugotovilo:
pradvoživka ali pradvoličnež.
