Znanost vedno dela, napreduje,
tudi ko so prazniki, goriva
ji ne zmanjka, ko ves svet počiva,
znanost tista je, ki ne miruje.
Tik pred novim letom so odkrili
medicinske vede strokovnjaki,
fenomen, empirični koraki
njih ugotovitve potrdili.
Je bolezen in je kolektivna,
nalezljiva, širi bliskovito
med ljudmi se, dostikrat prikrito,
agresivna je in progresivna.
Progresivna kaj je, to že vemo,
ne napredna, ampak napreduje,
da je z obolelimi vse huje,
vanje da strmiš lahko le nemo.
Zanjo vse premalo je izrazov,
zdi se, da spoznanjem se izmika,
toda jasna klinična je slika,
ko izbere novih kup obrazov.
Vsakič se za nov obraz ogreje
oboleli upe vanj polaga,
vsakič ga bolezen spet premaga,
vsakokrat se to zgodi hitreje.
Da endemična je, se spoznanje
tik pred prazniki je potrdilo,
omejenost je zagotovilo
za s težavo spremenljivo stanje.
Za bolezen v rabi evfemizem
bo po novem, torej olepšava,
v stroki pa ime tega pojava
je samo podalpski kretenizem.