Gledal kmet v nebo je temno zimsko,
česa naj se veseli v temini,
ob vsesplošni letošnji draginji,
ko so cene kakor polje minsko.
Komajda dotakneš se artikla,
že mu cena do neba poskoči,
zraste kot poleti zel ponoči,
kot rastlina kakšna samonikla.
Upokojenec je menil isto,
to da je december in veseli,
saj so več odstotkov mi odvzeli,
do božiča sem brez vsega čisto.
Pokramljkala sta, si duška dala,
česa sploh se je še veseliti
v tej deželi, ki najbolj zabiti
vodijo jo družno na vešala.
Se domislil kmet je trpke šale,
do nasmeška penzionista spravil,
da še ta smehljaje je pristavil,
res krompir imajo te Butale.
Dosti boljše leto bo prihodnje,
kmet je dvignil vzdušje, pomežiknil,
najmanj en škodljivec bo poniknil,
ker pokopljejo ga lastne blodnje.
Komaj ljudstvo ta trenutek čaka,
tisto mesec bo prav res veseli,
ko bomo naposled doživeli
čiščenje ostankov golobnjaka.