Jasno je nebo in je za konje
dan kot naročen, je Valent skočil,
konjski hrbet zopet bom usločil,
kakor lik razbojniške bom Ronje.
Skakal javno bom čez vse ovire,
saj za konjske rojen sem zadeve,
zakon še me ščiti, mile dneve
da počnem norosti brez manire.
Se na konjski bom paradi kazal,
ne na zborovanju traktoristov,
kot podpornik javni teritoristov
konja zopet dobro bom podmazal.
Jasno je nebo in konj me ščiti,
konj je kakor kakšna mreža pravna,
meni dana s tem zaščita javna,
ni objestnosti mi treba skriti.
Skrivam jasno za demokracijo
se lahko, saj mi zaščita konjska
dana je, kot luknja sem ozonska,
se ne da zašiti me, adijo!
Se tako naš Valent je šopiril,
da za konjem se mu moč je skriti,
jasno je nebo, se uloviti
ga ne da, četudi je iztiril.
Tega le ne ve, ko pravna mreža
se kot pajčevina strga, glasno
vpil takrat bo, bo na dlani, jasno,
da zmečkala ga je konjska teža.
