Dva sta vsilila k nam na območje
naše urejeno se in zgledno,
tu smetila rada bi za vedno,
kar je najmanj smešno in otročje.
Kdo sta ta dva zoprna vsiljivca,
ki na naši zemlji sta za zgago,
puščata za sabo ki nesnago,
eden s kljunom, drugi s silo rilca?
Prvi, krt, priril do nas je z juga,
je voluhar sicer po izvoru,
ta po njivskem bi smetil odoru,
hlinil bi, da tam je vodna struga.
Drugi ptič iz krajev je zahodnih,
čivka z grdo hovorno napako,
da pomisliš, ali gre za srako,
pa je le golobček gest nerodnih.
Ta po zraku delal piruete
bi po našem in nam kradel žice,
da redile bi njegove ptice
se na naš račun brez pietete.
Za vsiljivca, ki na našem vrtu,
se bohotita, rešitev išče
se že lep čas, naše da dvorišče
kos bo že golobu in pa krtu.
Ve se, tu le sila da pomaga,
krta se odgnalo bo z odplako
in goloba, sivkasto navlako
s kratkim stikom, da bo šla nesnaga.
