V Levem selu v tumasti deželi,
za stoterimi leži ki ploti,
ki jo danes vodijo faloti,
same bi neumnosti počeli.
Se Levaki reče prebivalcem,
to povedati še nujno kaže,
saj ime pove vse, nič ne laže,
slabim vsem kljubujejo kazalcem.
Glavna ni dejavnost kmetovanje,
z njim ukvarjajo se za zabavo,
so pogruntali metodo pravo,
kako vas se spravi v zlato stanje.
Osle so na jasli privezali,
prascem napolnili so korita,
koza vsaka v vasi je presita,
krasen zgled so sovaščanom dali.
Ti so tamkaj vaški starešine,
osel glavni, prascev brez števila,
kozja vedno zraven kamarila,
družno poleteli bi v višine.
Takšna garnitura vladajoča
s polnimi se vampi gor ozira,
bi letela, spodnje vse prezira,
flota rada bi bila plešoča.
Bi plesala in letela hkrati,
pa jo le po tleh zanaša, nosi,
vedno globlje v zemljo rije, trosi
zgolj iztrebke in se z njimi blati.
V Levem selu, da v tej čudni vasi
ni kakor v svinjaku, kot v kozjaku,
ampak kakor v pravem zverinjaku,
butci vaški vidijo počasi.
Butci že spoznajo polomijo,
ko zverine vse so jim požrle,
še tesneje pa bodo zaprle
norcem se oči, ki tu živijo.
Prim. na:
Nova24tv
