Mama Zora, je ne prepoznate?
Ni še dolgo, kar predsedovala
hišnemu je svetu, vse bi dala,
da za glavno v hiši jo imate.
So obljubljali ji v levem traktu
naše hiše, da bo kandidatka
za najvišji položaj, a gladka
tla bila so, nič ni šlo po taktu.
Mama Zora vse je obljubila,
da bila dovolj bi sprejemljiva,
pa bila je pot ji izmuzljiva,
po stopnicah v klet je sestopila.
Rekli so potem ji, mama Zora,
pridi spet nazaj, saj potrebuje
hiša te, ko škart se spet kupuje,
nekdo takih zraven biti mora.
Ti po novem boš glasove štela,
ko za hišni svet se bo volilo,
tebi kajpak več se dovolilo
vanj ne bo, tja noter ne boš smela.
Zdaj je mama zora preštevalka,
pa ji manjka premočno orodja,
v novi službi zanjo ni ugodja,
je kakor v teatru pospravljalka.
Prej hotela mama je igrati
prvo vlogo kot gospodarica,
zdaj je krp umazanih perica,
dali so ji vso nesnago prati.
V kaosu se znašla je popolnem,
nasmeteno je, kar izvolili
so si stanovalci, to dobili
v bloku tem endemično so bolnem.
Mama Zora z brežca, ja, z brežine
sme samo pri vodi splakovati,
je globoko padla tale mati,
ki se prej je vzpenjala v višine.
Slino golta, kislo se nasmiha,
ko lahko je zdaj le še snažilka
in navadna v hišni svet volilka,
zgornjim ko lakajsko se dobrika.
