Teklo je, razlilo se na cesto,
toliko bilo umazanije,
kolikor iz pipe se izlije
le lahko, smrdi da celo mesto.
Iz litijske je smeri, iz vzhodne
smrad razlezel s tem se po Ljubljani,
teklo je naravnost, pa postrani,
kakršne so reže cevobodne.
Pipa kriva je, takoj spoznali
so razumni, pametni sosedje,
le golob je čivkal, da sosledje
treba raziskati je, pač v šali.
Resno vzeli so golobjo šalo,
pipa bojda ni ničesar kriva,
instalacija da je plesniva,
tam se bo samo priviti dalo.
Pipa je iz stene odstopila,
vendar ni potrebna zamenjave,
tudi če po stavbi so poplave,
greznica če se je vsa izlila.
Se zamenja vse inštalaterje,
mojstre in še mojstrov pomočnike,
treba da zamenjati ni pipe,
najdejo brž zanje volonterje.
Pipa v toliko samo se menja,
da oznako prejšnjo se odstrani,
nič več s in d profil, postrani,
se emblem svobodni ji pripenja.
Je zamenjana, je nova čisto
stara dolga zarjavela pipa,
švarc-rot se profil na njej otipa,
ta je vzdržen in prav to je tisto.
Tisto, ista vsa umazanija,
le ime za pipo zdaj je drugo,
neuradno sicer, za uslugo
plačana je črna svinjarija.
