S prvim majem se lahko vselite,
ko je praznik naš in praznik dela,
takšna je novica doletela
inštitut, naslov s tem naš dobite.
Trinajst čukov cena idealna
je za nas in vas in proletarce,
le da pokasiramo denarce,
renta da pritekala bo stalna.
Inštitut lahko bo tu razvijal
znanstveno dejavnost znano svojo,
kuhal kavo, pražil zanjo projo,
dneve kradel Bogu, jih ubijal.
Počutili boste se kot v dvorcu,
ja, v angleškem, kajti pokošena
po angleško trava bo zelena,
lepše ni še največjemu norcu.
Najemnina je kot naročena
za najemnika in za lastnika,
majhna le med njima je razlika,
stran oškodovana ni nobena.
Itak stavba mrtvecu pripada,
jo lastnik dobil je kot zastonjsko
in najemnik v njej se bo salonsko
vedel do finala, do propada.
Le kako to vemo? Ni uganka,
stroški bodo namreč previsoki,
žepi sicer so precej globoki,
a za kaviar denarcev zmanjka.
Ko udari jih kapitalizem,
te, ki radi z njim ni se igrali,
razgradi se v svojem bistvu, v kali,
naglo kaviarski socializem.
