Grom v koprive, pravijo Hrvati,
kar pomeni, ne udari strela
tja, kjer nič ni, se tako ne dela,
prav imajo naši dragi brati.
Pri Slovencih vendar se dogaja,
da udari tudi grom v koprive,
tega splošne so razmere krive,
ko napetost v zraku ponagaja.
Takšen grom, ki prav se »grum« mu reče,
sekal je, kot kak financar seka,
informacija, kot da odteka,
na nepravo stran tako odteče.
Grum, ki v mislih tokrat ga imamo,
je seveda zgolj objekt, persona
to nikakršna ni, mrtva cona,
kakršne predobro še poznamo.
Se nastavi takšen grum, da grome
bo skrivaj pošiljal v strelovode,
da se kaj bo vžgalo, si svobode
vzame mnogo, odstranimo dvome.
Dvomov ni, razkrila ga je strela
izdajalska, ki so jo nagnali
in v svobodi ji pospešek dali,
ona zdaj je točno v grom zadela.
Pa še kam, saj njej trenutno paše,
da nad grum se spravi in nad grome,
da pospeši karseda polome,
pa še kaj, ne dela več za »naše«.
Grom in grum, to je vse skupaj isto,
sekal bi v koprive, pa ga vžgalo
je po nosu, da se je kresalo,
res baraba, nesposobna čisto.