Da fečurski jezik ne obstaja,
prazne so v celoti govorice,
piše se ga malo, a novice
širijo o njem se: Jezik vstaja!
Teritorij, kjer da je razširjen,
ni pomemben, važna je celota,
tudi ni potrebna kakšna kvota,
važno je le, da je uokvirjen.
So jezikoslovci spraševali
o fečurčine se koreninah,
pa o slovnici, na več ravninah
radi bi ta jezik pač spoznali.
Vse to ni pomembno, da le živ je,
pa četudi zakonsko ustvarjen
bi umetno bil, zato ves skvarjen,
v zakon spravi jezik se na divje.
Za fečurščino da je podlaga,
pravijo, okolje podalpinsko,
kamor širi bojda se večinsko,
vanjo res se intenzivno vlaga.
Je v zakonu, tam pač, kjer je luknja,
ni izrecno poimenovana,
toda jezik je, kot je Ljubljana
glavno mesto, oblačilo suknja.
Jezik, ki se treba ga učiti
bo po novem kar več ur na teden,
uzakonjen je ta jezik, zgleden,
skratka, moral bo uraden biti.
Še posebej v njem se uzakoni
trdi l kot nova črka glavna,
elkanje oblika je pojavna
in napačni so pravilni skloni.
Ipak ful ta jezik zdaj je jači,
se glasi fečursko prvo geslo,
nauči naj se slovensko teslo
drugih še oblik, čim bolj se pači.