»Gospod doktor, me skrbi težijo,
najbolj, kakšno zdaj je javno mnenje,
v meni ki rojeva hrepenenje,
za menoj da kakor prej norijo.
Je iz tedna v teden vedno huje,
hočem reči slabše, mi upada,
no, saj veste, moj ugled, z njim nada,
da se vendarle upočasnjuje.
Bil prej ljubljen sem, zdaj se obrača
ženski svet in moški stran od mene,
včasih babnice so kar zelene,
tudi če solidno stvar se plača.
Mnogo mi košarico jih dalo
v tednih zadnjih je kar iznenada,
človek sem, ki sebi več ne vlada,
veste, to se zdi mi res zamalo.
Kaj storiti mi je, doktor dragi,
se proces odvija kot spirala,
jemljem, veste, vsa pomirjevala,
a učinki so izjemno blagi.«
»Ah, moj dragi«, doktor stvar oceni,
»kriza srednjih let te ugonablja,
javnost pa, saj sam veš, ne pozablja,
kakšni so v resnici tvoji geni.«
