Šla je tista, saj se ve, katera,
šla po cesti, a le virtualno,
zmogla peš ni, ker preveč brutalno
zanjo bi bilo, prav vse ovira.
Šla je virtualno, se jezila,
da zaplinjanja nikjer ne čuti,
da premalo so redarji kruti,
uporabljena nobena sila.
Šla je mimo, jezik je stegnila,
le zakaj nihče me ne ozmerja,
komaj čakam, dajte no, hudirja,
saj sem toliko vam zla storila.
Šla je virtualno dalje tista,
ni bilo ji prav, smeti nobene,
pa zažgane lutke pretepene,
cesta po dogodku skrajno čista.
Le kaj mislijo si, kaj za vraga,
kakšen je protest to, aretira
da nihče nikogar, brez prepira
teče vse, sta tu le red in snaga.
Tja, kjer trg je poln, šla bi besno,
pa tja ne prebije se s pedali,
tudi če bi vsi ji prostor dali,
umaknili v levo se in desno.
Šla bi sama tja in kaj storila,
bi bila pozornosti deležna,
zdaj pa tukaj sama, vsa betežna
tarnam, si je reva govorila.
Šla bi, pa bi ne prišla do mesta,
kjer je gneča in protest dostojen,
ni prehod bil revici usojen,
zanjo je bila preozka cesta.