Na svobodi ko se je sprehajal,
take gizdalin imel je sanje,
izkoristil bom vse svoje znanje,
da vsaj malce bom ljudem ugajal.
Tista ruševina preprodana,
ki sem drugim v čevlje jo podtaknil
in potem hinavsko se umaknil,
mi bo kot rešiteljica dana.
Novo brž ponudim, novogradnjo,
gradbenega glumim strokovnjaka,
dobro se medtem denar pretaka,
finto to unovčim, čeprav zadnjo.
Z novogradnjo bom lahko podkupil
vse sodnike, z njimi vred vrhovne,
do ocene pridem da strokovne,
da vse v redu je, ko jih bom lupil.
Sem že zmenil se s sosedo Kati,
ta bo za papirje poskrbela,
preden kela bo zidarska pela,
da okrog prinesemo vse hkrati.
Take gizdalin je sanje sanjal,
v njih je videl zase odrešitev
in nervozno čakal potrditev,
da svoj imidž bo lahko ohranjal.
Toda imidž zdavnaj zgodovina
je postal, oči ko je odprl,
ga pogled je v hipu čisto strl,
novogradnja je že ruševina.
Poizvedel je, da to grdobo
po njegovih planih so zgradili
in svobodno pač uporabili
lastno gizdalinovo podobo.
