Spet v rajonu zraven se dogaja,
z našim ki na srečo ni povezan,
od sveta realnega odrezan,
iz katerega se zgolj uhaja.
V tem rajonu, ki vse bolj izpraznjen
in brezdušen se nam prikazuje,
en obraz posebej dokazuje,
s situacijo da ni sprijaznjen.
Je obraz rajonske sekretarke,
Anje, ki so razletele sanje
se ji v prah, polagala pa vanje
vse je od otroštva pa do starke.
Anjo, ki bila je aktivistka,
z mikrofonom vdane pionirke
šla se vedno karierne dirke,
doletela je rajonska čistka.
Rekli so ji, Anja, glej nesnage
vse prepolno v našem je rajonu,
novo službo damo ti v kesonu,
z metlo šla do delovne boš zmage.
Saj veš, nujna je pri nas čistoča,
ti pa si za to kakor rojena,
za ta dela boljša ni nobena,
tudi v novem poslu boš vsa vroča.
Čistila rajon si svoje čase,
zdaj lahko pokažeš svoja znanja,
le izkaži se ponovno, Anja,
saj si vedno mnogo dala nase.
Oh, ne zmorem, to ni moja stroka,
sme pri sebi tarnati le ona,
jo pri tem obliva hladna zona,
Anja da deluje mrtvooka.
Spet v rajonu zraven se dogaja,
pa ne v našem, ampak v socialnem,
ki je po načinu znan brutalnem,
mrtvooki v njem slap solz uhaja.
