Kot bi šlo za kakšno parodijo,
takšno parodijo na vstajenje,
se na praznik vrnil je v življenje,
ko so zdavnaj rekli mu adijo.
Se kot kakšen Turek je pojavil,
srepo gledal, ves še pol zamere,
da bilo ni vanj zadosti vere,
ko poslanstvo je slabo opravil.
Bo pa zdaj lahko vsaj komentiral,
kar teži ga, mu leži na duši,
je po dolgotrajni hudi suši
jezik svoj ponovno aktiviral.
Turku ni nikakor všeč Evropa,
je nad njo izrazil zaskrbljenost,
češ za neprimerno gre vpletenost,
ko v boj za obrambo lastno vstopa.
To je kajpak turška perspektiva,
mislil si lahko je poslušalec,
ko upiral Turek je kazalec
na Evropo, česa da je kriva.
Ne razume, razumeti noče,
komentarji so se kar vrstili,
se očitno še kar sebi smili,
nad izgubo lastno Turek joče.
Jezik ko imel je aktiviran,
misel ta prešinila je mnoge,
hvala Bogu, da več nima vloge,
sreča, da je depolitiziran.
