»Daj, odprite usta,« bi glasilo
najprimerneje se, kar bilo je
videti pred kratkim, stalo troje
jih je in čakalo navodilo.
In potem vsi usta so odprli,
saj nikogar ni prav nič bolelo,
v rokavicah vse se je začelo,
v gobec so vsi trije družno zrli.
Trije kandidati, ena lista
pa čakalna je bila v ozadju,
sama s sabo v vélikem neskladju,
lista čakajočih specialista.
Ni te liste se nihče dotaknil,
kaj bi drezal tja, kjer bi skelelo,
bi potem še kaj jim spodletelo,
ko bi kdo nerodno se premaknil.
Stali v vrsti so kot na pregledu,
vsak lahko vrtel je gobec mirno,
urejeno je bilo primerno,
po vnaprejšnjem vse je šlo sporedu.
Neprijetno ni prišlo vprašanje,
tisto znano o tridesetih dnevih
in o vrlih specialistih levih,
kaj bi vrtali v boleče stanje.
Bil to spot je namreč, promovira
z njim se pacient, se pravi stranka,
vse je jasno tu, nič ni neznanka
pod kontrolo gobec se odpira.
