Bil je kul, se pravi svež in hladen,
če izvirnika se le držimo,
a če ga ob strani pač pustimo,
bil postan je, čuden, nenavaden.
Bil je kul, bi rekli mu brezbrižen,
zopet le v izvirnika pomenu,
če pa bi sodili ga po zvenu,
zaskrbljen močno in ves zverižen.
Bil je kul, angleško torej miren,
a bil džentlemen ni niti malo,
bi edino to se reči dali,
kul na kul, v pomenu brezobziren.
Bil je kul, predrzen, neprijazen,
to pa to, po vrhu še nesramen,
v glavi nosil vzvišenosti pramen,
notri bil je kul, se pravi prazen.
Bil je kul, v kvartetu je nastopal,
vloge kula vse štiri igral je,
nosil se je dvignjeno, po pavje,
v lastnem se je zgolj napuhu kopal.
Bil je kul, v bazen na glavo skakal
tudi, ko bilo v njem sploh ni vode,
ni se bal prihodnosti usode,
se v plitvini ves čas je namakal.
Bil je kul, gradil je stanovanja,
tisoče postavil jih v oblakih,
vsa naenkrat in ne po korakih,
mesec vsak, brez gradbenega znanja.
Bil je kul, no, pravzaprav kulistka,
ji angleško je izjemno teklo,
to, kako naj bi se kul-u reklo,
za primer vsak je prebrala z listka.
Bil je kul, bila je žurnalistka,
videla se v soju žarometov
in evropskih nad oblaki letov,
pa jo je prav kul odnesla čistka.
Bil je kul, se kdo ga še spominja?
Pač, v pomenu novem, prenesenem,
prav na trdo s truščom prizemljenem,
kakor se pomen besed spreminja.