So odprtih ust jo poslušali,
kot da bi bila odrešenica,
v ustih je bila ves čas pravica,
ko besedo si ji znova dali.
Brez plastenk poslej bomo živeli
in živeti z manj se naučili,
po nogah le dveh bomo hodili,
raj na zemlji s tem bomo imeli.
To o Zemlji tokrat je napletla
borka za čistočo, varčevanje,
moti ki ledu jo zmanjševanje,
in orodje glavno ji je metla.
Ne sesalnik, ta preveč porabi,
metla je za smrtnike navadne,
ko za sile gre letalske vladne,
pa naj na izpuhe se pozabi.
Žive meje naj bi posadili
njeni na Antarktiki rojaki,
to k razcvetu da bodo koraki,
je razpredala po volji mili.
Ni nihče ustavil je in vprašal,
kakšne vendar oslarije širi,
kakšni trapasti so to primeri,
kdo to licemernost bo prenašal.
Prav pohlevni njeni so rojaki,
vse kar reče, vse je zveličavno,
čudno ni, na Zemlji da se javno
pravi jim notorični bedaki.
