Bobbyja poznate vsi, šahista?
Pa ne Fischerja, ki je legenda,
tega drugega, ki le poblenda,
pa vsa druga šahovska je lista.
Lista? No, seznam figur na plošči,
na prvenstvo ki jih fant pošilja,
na evropski tlak, kjer prvič cilja
na medaljo, ki se sveti, lošči.
Je imel devet figur v pripravi,
pride da do končne zmage z njimi,
a odneslo pet jih je, izcimi
namreč se, bili da niso pravi.
Boljšo našel je razporeditev
po svobodni volji, kakor pravi,
in potem seznam figur objavi,
ki sam vrh njegovih je stvaritev.
Na vodilno mesto, za kraljico,
dal figuro je tretjerazredno,
da falango v boj povede sprednjo,
je obelodanil nam novico.
Drugo mesto naj bo za podmladek,
Bobby zadnji hip se je odločil
in za mesto tretje je določil
slugo, takšen je dobil popadek.
Je četrta znana kot maketa,
zgolj figura, funkcije nobene
druge nima, kot da za zelene
s frazami okoljskimi opleta.
Peta med figurami najtežja
Bobbyjevimi je, prepoznavna,
sili se, bila bi rada glavna,
vendar meče jo iz ravnotežja.
In tako naprej tja do devete,
šarec konj je in volk za skakača,
Bobby jih z rošadami prevrača,
kogar hoče, kakor smet pomete.
Stil svobodni to se imenuje,
gibanje figur rošadno-plesno,
bolj ko v levo sili jih, bolj v desno
proti matu s tem jim pot tlakuje.
