Dvakrat bral o isti sem zadevi,
enkrat, da so skrajneži prodrli,
pot so policaji jim zaprli,
se zgodilo je pred nekaj dnevi.
Da so umirili razgrajače,
in naprej da niso jih spustili,
univerze stavbo s tem rešili,
kjer zares ni mesta za hujskače.
Toda v medijih bilo državnih
brati je mogoče vse drugače,
policajem so se tresle hlače
ob protestnikih nadvse postavnih.
Proti vojni, gibanje mirovno
naj bili samo bi ti protesti,
tekli urejeno so, po cesti,
pisal medij je na moč strokovno.
Bral o enem, istem se dogodku,
se godilo v dvajsetem stoletju
je v Berlinu, sklepam po početju,
sem izognil se pri tem predsodku.
Da branili narod so, prebrati
se v državnih medijih je dalo,
nič o tem, kaj se je razdejalo,
nak, saj se o tem ne sme pisati.
Tudi nič o antisemitizmu,
samo o ponosu nacionalnem
in pa o vprašanju socialnem,
leta petintrideset, v nacizmu.
