Ga poznajo iz kozlovske sodbe,
ne iz ene, več bilo je takih,
si na las podobnih, kar enakih,
kot so instrumenti mačje godbe.
Bil za sodca v sodbah je kozlovskih,
kjer po lastni senci se je tolkel,
spuščal glas pri tem na moč zamolkel,
kot na piknikih se sliši lovskih.
Fečerin, kot fant se imenuje,
o več kozlarijah je odločal
in pri tem sam sebe je izločal,
ker da te zadeve so mu tuje.
Ni vpleten, ne more presoditi,
se tako nekako je izvijal,
svoje odločitve sam spodbijal,
kadar bi se moral odločiti.
A potem naenkrat biti zraven
Fečerin je hotel, kozlarija
da njegova se ne izpodbija,
za primer potegnil se ustaven.
Za primer vsak, če se spet izkaže,
kakšne kozle streljal je vseskozi,
ne bi rad bil priča lastni grozi,
če bo zraven, mu bo dosti laže.
Lastna dol ga vleče zgodovina
in pri tem vprašanje se zastavi,
kdaj to kozlarijo se ustavi,
kdaj postavi rok za Fečerina.
