Za tri leta, koliko bo znesel
jajc, pred kratkim ptič je napovedal,
kot da ne bi umnež se zavedal,
koliko njegov bo dom prenesel.
So opozorili ga fiškali,
hej, golob, ustavi se že malo,
toliko se namreč ne bo dalo,
tole je zgrešeno v sami kali.
Je fiškalom namreč vse kristalno
jasno in predobro razumljivo,
z jajčno da napovedjo zmuzljivo
gnezdo ptičje se pogreza stalno.
V jajca se dodatno investira,
čivknil njihov je izlegovalec,
in pa da uspešnosti kazalec
kaže gor, rekorde vse podira.
Tu pravila so, v normalnem svetu
z jajci takimi ne bo uspeha,
ga svarijo, toda on ne neha,
na vse stavi v zadnjem, tretjem letu.
Z jajci namreč dobro se zaveda,
da ne bo prav nič v triletnem roku,
saj je danes jasno še otroku,
da ni zanje trohice izgleda.
Za tri leta mogel v plan je dati
čisto vse, ker mu do tja ne nese,
dobro ve, klopotce, ki jih znese,
nekdo drug bo moral reševati.
