Danes se prikazal je Tonino,
se izprsil je, da skrajni čas je,
ker so grdobije šle že v klasje
in plevel ker zrasel je v višino.
Nekaj spustil takih še Tonino
puhlic je in se po prsih trkal,
da bo barabin poslej nasrkal,
danes on da piše zgodovino.
Je Tonino, kakršni so Lahi,
končno se na pravo stran postavi
in sam sebi zmagovalec pravi,
ko slovo da svoji dolgi zdrahi.
Komisija zdaj bo preiskala,
po zaslugi naši vse razkrila,
kakšni geni so, ugotovila,
trka se Tonino, trd kot skala.
Kje bil dve je leti, se pozablja,
je pri Lahih takšna pač navada,
interes je prvi, ta jim vlada,
pa če vse medtem se ugonablja.
Dve je leti naš Tonino čakal,
kaj hitel bi, čas sam itak mine,
so zadovoljile ga drobtine
in da zadnjo plat si je namakal.
Zdaj pa, da se piše zgodovina
in njegovi so na pravi strani,
lumpi na svobodi pa izdani
in to da zasluga je Tonina?
Lahom, vemo vsi, ni moč verjeti,
saj pri njih se plašč prehitro menja,
komaj eden dobro se zapenja,
vidiš tam že novega viseti.
Taka skratka je pri njih resničnost,
lumpe le na videz bi lovili,
hkrati pa se z mafijo gostili,
priča to Toninova dvoličnost.
