Znova sem predlanskim se možila,
prejšnji bil je s plešo in starejši,
ta obljubljal ples mi je, hitrejši
ritem vsega in sem privolila.
Sva plesala eno le poletje,
ko za prejšnjim zopet sem jokala,
le čemu sem se zavesti dala
v ples brez glasbe, v vsakršno početje.
Je obljubil najprej stanovanje,
trikrat večje bo, kvadrat cenejši,
vanj pa so vselili se hitrejši,
prišlekov je zdaj v njem domovanje.
Mi obetal hišo je v zelenju,
bom prehod zeleni v njej imela,
toda kaj sem reva doživela,
težje ni bilo mi še v življenju!
Za gorivo da preveč zapravim,
mi je prigovarjal, bolj zeleno
bo okoli mene, zaželeno
je, da brž se na bicikel spravim.
Najbolj da skrbel bo za družino,
se je ves čas hvalil moj plesalec,
ni nikjer podmladka, mi kazalec
biološke ure gre v globino.
Z neko packo se okrog preganja,
šestinpetdeseti bojda njen je,
vodi ga po svetu hrepenenje,
misel, da je luzer, s tem odganja.
