Vrh rdeči, zunaj domovine,
od tam vodil svojo bo državo,
ptičjo kajpak in zgolj za zabavo
njen prvak, s primerne pač višine.
Takšno so podali sporočilo
v ptičjem svetu, je bilo uradno,
rekli bi lahko zato mu vladno,
a narobe naj bi se glasilo.
Vrh rdeči zanj ni mesto pravo,
niže se je spustil vrli ptiček,
v krošnjo se je skril kot kak črviček,
ljubi, ker, kot pravi sam, naravo.
V gabrovi je krošnji bolj udobno
in od vrha rdečega ceneje,
tudi skriti dá se tam hitreje,
rekli so glasovi, prav nič zlobno.
Od tam deloval bo na daljavo,
z varne se razdalje bo oglašal,
v živo petje lastno bo prenašal,
itak, kot rečeno, za zabavo.
Naj tam čivka, bo vsaj manjša škoda,
slišati z rdečega je vrha,
večkrat dnevno se lahko oprha,
takšna piše ptičku se usoda.
Vrabec čivka že, da vrh rdeči
ni zanj, da je križ narédil čezenj,
naj bo še tako naš ptiček jezen
in se dela, da uživa v sreči.
