Se pojavila je v našem mestu,
na križišču, na najbolj prometnem,
so postavili jo na umetnem,
enostransko dvignjenem podestu.
Je trafika za posebne stranke,
kjer promet je, mir nam propagira
v smeri vzhoda bližnjega, utira
lik golobčka ga vrh strešne zanke.
Zmedeno povedano nemara,
toda takšna nova je trafika,
je podoba taka, njena slika
kakor ona je ad hoc utvara.
Stranke hodijo tja zdaj po trave
posušene, da se krmi z njimi
nenasitnost, da v prevreli klimi
najdejo kak košček si zabave.
Je zabavno, ko po trav konzumu
stanovanje novo se prikaže,
jih na tisoče je vsake baže,
trideset je tisoč jih na umu.
Vsaka stranka si lahko izbere
eno bivališč teh za izbrane,
manj kot srečka loterijska stane
tak dobitek cene tisočere.
Mesečno se dá odplačevati
srečko loterijsko, na obroke,
mesec vsak po malem, še otroke
in pa vnuke v sistem vključevati.
In če stranka še ni zadovoljna,
drug odmerek se dobi v trafiki,
tudi tega našel boš na sliki,
tekočina je, se zdi kot oljna.
Stranka ko izbere jo in kupi,
z njo v trenutku gre na potovanje,
v novo se zaziblje, drugo stanje,
prej trafika dobro jo olupi.
Potovalna namreč agencija
prav tako v trafiki tej domuje,
z aranžmajem mastno se trguje,
z destinacijo Euthanasia.
Za izbrane stranke je trafika
in teh treba ni imenovati,
bolj ko tja hitijo kupovati,
prej od njih ostala bo le slika.
