Trije so se znašli v isti sagi
ali basni, saj gre za živali,
brglez, volk, golob v zobe so dali
se, ko vsi so sanjali o zmagi.
Kdo bo glavni, kdo na kupu gnoja
kot petelin prvi se bo svetil,
kdo kres zmagoviti bo zanetil,
komu zmaga gre povsem brez boja?
Za priznanje, prvi da v puščavi
je priznal stvar, žal neobstoječo,
Brglez ptič na lastno se nesrečo
dela da je prvi, le on pravi.
Se usaja brglez, volka kara,
da premalo v sagi je aktiven,
vse preveč do drugih permisiven,
tega brglez ptič, se ve, ne mara.
Volk je zvit, zadevo zavlačuje,
za golobom se mirovnim skriva,
pod preprogo tisto stvar odriva,
čas, kot se očita mu, kupuje.
Trije so, v lase so si skočili,
brglez kljuva volka, čivka jezno,
itak je priznanje to brezvezno,
le kaj ti bi trije naredili?
Trije so v laseh si, a zlagano
itak vsako bi bilo priznanje,
vidijo državo, toda stanje
je identično s fatamorgano.
Ni države, je samo puščava
na zahodnem bregu, kjer ni vode,
da bi zmočil gazo, zle usode
duh nad tremi osli v zraku plava.
