Zadnjo so priložnost mu še dali,
da popravi sliko, vtis o sebi,
bil je spredaj, v prvi spet osebi,
veliki neotesanec mali.
On sam, bi se še drugače reklo,
nesposoben za utemeljitev,
ki zateče vselej se v žalitev,
brž ko čuti, da ga je zapeklo.
Je kot vedno vse po vrsti žalil,
se na vsako s tem odzval vprašanje,
skliceval na neko se priznanje,
sebe kot rešitelja le hvalil.
Kakšna je rešitev na vidiku,
spraševalka vedela bi rada,
kakšna atmosfera zanjo vlada,
koliko že bliže smo premiku.
Je iskal rešitev, našel dve je,
prve se že redno poslužuje,
drugo najprej zase pričakuje,
z močno dozo in pa čim hitreje.
Ja, rešitev je zares dvotirna,
prvi tir izbrani, ta je s travo,
drugi nudi večjo še zabavo,
šprica ali karta enosmerna.