Šarplaninstvo da kot alpinizem
neke vrste je? To je pomota,
gre za pasjo pasmo in ni zmota,
da izraz je čisti balkanizem.
Šarplanina, tista na Balkanu
dala je ime tej pasmi pasji,
ki doma v ovčarski vsaki vasi
je tam doli, pes v pastirja stanu.
Od tam doli enega sprejeli
tudi k nam so, brez identitete
bil je šarplaninec, so prevzete
mu oznake tu potem nadeli.
Zunaj rodnega ko se okolja
znašel je, ko bil brez Šarplanine,
kamniške sprejele so strmine
ga v okrilje, čudež ta vesolja.
Bil res čudež je ta šarplaninec,
cirkuški pes, pes za veselice,
lajal ko na mačke je in ptice,
z glavo se poganjal je v vrtinec.
Plavanje na suhem da obvlada,
so prav licemerno ga hvalili
in za novo službo dodelili
vodenje ovac mu tik prepada.
Se prestrašil je in stran odstopil,
ko prišla je ovčja pandemija,
vedel šarplaninec, polomija
to bo, če ne bo se brž odklopil.
Na svobodo je spuščen odtaval,
ki pa ga takoj je vsa prevzela,
ni bil šaro dolgo več brez dela,
rekli so: spet boš po suhem plaval.
Za obrambo boš, za psa čuvaja,
tvoja pa edina bo naloga,
da držiš le svojega se sloga,
najprej naj odstrani se ograja.
Z vseh strani ograjo je podiral,
da do ovc bilo je laže priti,
šaro dal je mrežo premakniti,
s tem obrambno varnost ovc podpiral.
Tale je nabrušen kot sekira,
zdaj porekli ovčji so pastirji,
kos ta pes še taki je oviri,
prava le evropska zanj bo mera.
Pošljimo ga v Bruselj na razstavo
vseevropsko, čudo da spoznajo
tole naše iz uvoza, dajo
na ogled ga, kaj je pleme pravo.
In so ovce zanj se odločile,
ker jih je izpustil na svobodo,
ga v Evropo zdaj poslale bodo,
z meketanjem stvar so potrdile.
To, da lajanje le imitira,
ker je materinščino pozabil,
ni problem, bo že za kaj zagrabil,
naj naš lumen enkrat se testira.
Imitiral v Bruslju bo angleško,
brž ko kaj osnove bo obvladal,
kakor je pri nas že skupaj skladal
govorico prilično človeško.