Se še vedno isto preiskuje,
pa sem stvar že zdavnaj v koš odložil,
kakor komandir mi je naložil,
a nenehno se pokrov dviguje.
Trije so bili, ki so vozili
po Litijski avto dragoceni,
večmilijonski tip je bil na sceni,
v staro ko so bajto se zabili.
Kdo je vozil, kdo na švarc šofiral,
moglo zlepa ni ugotoviti
se takrat, kdo bil voznik je skriti,
le kdo škodo naj bi financiral.
Klemen pravi, nisem investiral,
črni, švarc, golobi prileteli
so nenadno, da smo brž zleteli
s ceste, verzijo bom to podpiral.
Da smo le vsi trije preživeli,
čivknilo v prtljažniku je zadaj,
ti pa, Klemen, nič več ne nakladaj,
kaj in pa kako da smo počeli.
Črna počila nam je šasija,
tisto smo zamenjali, odšla je
na smetišče, kar se tiče kraje
pa nedolžni vsi smo kot Marija.
Je morda kdo rekel revizija?
Kakor koli, zopet na postaji
znašel se primer je in vprašaji
na papirjih, da se trojka zvija.
Se izvijajo vozniki trije,
tista, ki na švarc je, še prisega,
druga dva da sta zdaj kriva vsega,
ona pa, ah, kje pa, tu sploh ni je.
Šlo vozilo je milijonov vredno
v staro bajto, ki pa je obstala
na Litijski in ne bo se dala,
tak dokaz povozi trojko bedno.
