Budni Jože trmasto, glej, vztraja,
slišati opazko je sosedov,
nima v svetu primerljivih zgledov,
buden ko vseskozi mož ostaja.
Mož ostaja, hoče biti buden,
»Bi den« pravijo njegovi temu
budnostnemu težkemu problemu,
vsak nad budnostjo je prav začuden.
Je začuden najbolj Jože budni,
vsakič, ko povedati ponovno
treba mu vodilo je osnovno:
»Delaj se, da fant si neutrudni.«
Neutrudni skupaj ga držijo,
da vodila tega ne pozabi,
da ostaja navzlic vsemu v rabi,
tudi če se mnogi mu smejijo.
Se smejijo, ko se budni Jože
ves zaspan na drugo stran odpravi,
spremstvo ga potem nazaj postavi,
presadi ga kakor v lonec rože.
Rože, te še Jože prepoznava,
pri obrazih pa ni najbolj buden,
ob vsej budnosti se zdi nevljuden,
ker jih meša ali ne zaznava.
Budnost, ki jo Jože prakticira,
ko nikakor noče mož zaspati,
budno mesto drugemu predati,
vso okolico na moč živcira.
Jo živcira, ko se Jože budni
za predsednika na glas razglaša,
pa pri tem pošteno ga zanaša,
misli si, kako ljudje so čudni.
Čudni, vame ko tako strmijo,
le zakaj so vsi ti žarometi,
da sem buden, luč v obraz mi sveti,
mi zaspati končno ne pustijo.
Ne pustijo, naj še taka zgaga
budni Jože je, ki premaguje
spanec ga, da komaj še vzdihuje,
buden sanja, spanec da premaga.
Da premaga mlajšega, še sanja,
ki pred njim strašil po isti hiši
beli je, igra zdaj slepe miši
z Jožetom, ki budnega uganja.
Budnega uganja, prikazuje
se mu Mickey Mouse, nadvse začuden
je nad Donald Duckom, ki ga buden
in priseben zlahka premaguje.
