V zboru spet bilo je kot v državi
na ameriški nekje celini,
na ožini, pravzaprav v sredini,
kot v Republiki Banana pravi.
V zboru levo in pa po sredini
se je pelo brez vsake taktirke,
podivjano, kot kokošje dirke
da bi uprizarjali v divjini.
Pelo, kokodakalo svobodno
se brez reda je, ko dirigira
v suknjiču nekakšno bitje, s tira
vrglo pevko je prav nerazsodno.
Za predsednico ima se zbora,
ni pa dirigentka, ne obvlada
ker na žalost takta, čeprav rada
bi vse to, a potrpeti mora.
Je skočila pevka zadnjo sredo
na sredino, tja se zakadila,
kjer je druga pevka govorila,
da stvari tako naprej ne gredo.
Je skočila, bi jo kar zlasala,
je zapela arijo visoko,
krohotala se potem široko
in izpadla avšasta budala.
Milo tole je bilo rečeno,
v sredo se je v zboru dogodilo,
čas je, da bo končno zazvonilo,
da odstrani se gos nevzgojeno.
