Tole pesem smo si sposodili,
iz kitajskih logov je prevzeta,
je v slovenski jezik preodeta,
tujk zato ne bomo v njej rabili.
Bil županček mesta je Cocewie,
na Kitajskem kajpada, kje neki
bi bilo drugje, v dragi obleki
sebi delal silno je veselje.
Naredi obleka ne človeka,
slab prevod kitajščine nam pravi,
z limuzino se zato pojavi,
le od kod denar za to priteka?
Niso dosti tam se spraševali,
da le vlada mir, da ne vznemirja
ljudstvo se, ko mož po cestah dirja,
sprva ob nakupu so dejali.
Zmanjkalo pa je zato denarja
za proslavo skromno v čast države,
gizdalinske namreč so oprave
vzele vse, smrdi zdaj, zaudarja.
Partija kitajska ugotavlja,
da ta človek njen, ki miru vlada,
zapravljivec je, zato parada
je odpadla, česar ne pozdravlja.
Še več, je županček šel v Evropo,
kjer ne vlada mir že nekaj časa,
partiji dovolj bo kmalu špasa,
dnevnice odmeril je preskopo.
Za Cocewie, občino to zgledno
zdaj izpadel je kot komunisti
stare baže, se s kapitalisti
vendar drúžiti je možu vredno.
V zgodbi tej zgodila je napaka
se in žal v prevodu spremenilo,
vse se to v Evropi je godilo,
sredi gozda, tam, kjer medved čaka.
