Boljševik zemljišče je ocenil,
vredno nič, zato lahko se vzame
in lastnika groba duh objame,
kot mu hkrati v sodbi je namenil.
Boljševik z zemljišči razpolaga,
Bog nad zemljo se hudo razjoče,
še hudič zemljišč da nič več noče,
nična vrednost trdna je podlaga.
Boljševik zemljiščem gospoduje,
vredna niso, saj so vendar skupna,
tržna vrednost skratka je obupna,
jih zato tovarišem daruje.
Boljševik z zemljišči prekupčuje,
v tisočeri vrednosti prodaja,
ko pa je na vrsti uboga raja,
za en sam jih evro odkupuje.
Boljševik se iz zemljišč norčuje,
enega pa tržiti ne zmore,
meri dvakrat dva, je brez opore,
tam hudič barabo pričakuje.