Sanjala nekoč falcon je Anja,
mislila je, z njim da bo letela,
da bo glavna, prva, vsa vesela,
a prišla je kmalu do spoznanja.
Do spoznanja, da falcon ne čaka
kar na vsakega, da predseduje
in po svetu z njim da pohajkuje,
sem in tja brez zveze se pretaka.
Se pretaka in pa pametuje,
nje ne brigajo stvari notránje
in še manj zadeve, kot zunanje
ki se jih uradno označuje.
Označuje Sanja zdaj zadeve
svoje z novim, trdim hi-konjičkom,
na motorju, kakor bi z vozičkom
se peljala, vidiš sliko reve.
Sliko reve, ki na zicu drenja
sama se, brez vsake kompanije,
upanja le tam ji žarek bije,
zica spet za prejšnje ne zamenja.
Ne zamenja za prejšnje vozilo,
ki za Sanjo je bolj običajno,
ni amortizirano, je trajno,
metla to na nožno je gonilo.
