Pri partijah pokra so težave,
ko želeli bi le barvo rdečo
in vedo vnaprej že za nesrečo,
iščejo goljufi ase prave.
Prave, torej spet ponarejene,
saj pri njih je pravo plagiatno,
karto vedno skrivajo dodatno
po rokavih, nikdar samo ene.
Iz rokava zdaj se je prikazal
pa ne as, še kralj ne, ne kraljica,
fant navaden, kljukec, ki brez lica,
brez obraza bi se rad dokazal.
Karli pravi temu se pajacu
v kvartopirskem njihovem žargonu,
je podoben v trgovini slonu,
znan po neizmernem vsem štrapacu.
Karta je, ki skratka ni visoka,
plateljc, zigmar pik, le da rdeč je,
poteguje se za cifre večje,
označuje ga za škart vsa stroka.
Ni rdeč docela, ta rjav je,
pravzaprav je barva zarjavela,
tega se je banda oprijela,
da bi ji prinesel zmagoslavje.
Ljubi Bog, kam padli so v nesreči
tile kvartopirci dobro znani,
s takimi zarustanci ob strani
se partija vsaka ponesreči.
