Dve sosedi, bratje, mi imamo,
prva je zahodna, druga vzhodna,
ena bolj kot druga neugodna,
kaj bi pravil, saj obe poznamo.
V eni vladal svojčas je fašizem,
v drugi diktaturo so imeli,
a obe sta vse to preživeli,
rešil je sosedi konformizem.
Ni nobena se strastem predala,
sta obe prenesli svoje breme,
čakajoč, zjasni da se ji vreme,
vsaka svoj izhod je poiskala.
Mi pa, bratje, smo še bolj izvirni,
saj najboljše vzamemo od vsake,
rešimo odvečne se navlake,
enosmerni smo in enotirni.
Bratov Marx izbrali smo marksizem,
z njega, bratje, kot da ni vrnitve,
je na levem tiru brez rešitve
obtičál diktatorski fašizem.