Vešča je, so rekli, ta obvlada,
se na Nemškem vendar je učila,
krasna njena so priporočila,
je izkušena, nikar premlada.
Vešča je in njene so veščine
tisto, kar pri ljudstvu največ šteje,
srca in želodec kar ogreje,
če že vseh ne, pa zato večine.
Njej zaupali bomo orodje,
ona ga obvlada stoodstotno,
a izkaže delo se sramotno,
najbolj ji za lastno gre ugodje.
Tej zaupali bomo taktirko,
čisto druga glasba se bo pela,
a se kot mijavkanje je zdela,
kot bi drgnil ob papir radirko.
Nič zato, če v zadnjih letih petih
ni kaj dosti mogla pokazati,
treba ji je še priložnost dati,
da izpolni cilje pač v desetih.
Vešča je, se kot refren ponavlja,
treba ni nobene več razlage,
ne opravičila, saj nesnage
kup se coprniške z njo pojavlja.
