Teče kot po maslu, razumeti
je bilo pripoved nam z ekrana,
je bila beseda prav izbrana,
kakor so velevali nasveti.
Pokazala se je neka Naja,
ki na energijo prav spozna se,
toliko, da jo kar srka vase,
ko s pogledi publiko zavaja.
O draginji Naja se razvnela
energetski je, ki se nahaja
v jedru in od tam da ven uhaja,
publika naj bi jo razumela.
V jedru da zgrešeno se poroča,
vedel je lahko vsak, kdor je vklopil
ta program, se gledanja podstopil,
saj bila je Naja silno vroča.
Treba je zapreti, kar drago je,
in to, ve se, da je energija,
vest bila je čista polomija,
ko gonila ta je Naja svoje.
Zdrs, potem so rekli, kriva grča
naj bila pri spuščanju bi v eter,
Najo je zanesel v levo veter,
jo nazdol je gnala strma drča.
Drča, ki se zlepa ne ustavi,
ko odnaša le v prepad nevednost,
vprašaš se samo, od kod ta bednost
in da se dopisništvo ji pravi?
