S Špelco v šoli hude so težave,
ugotovil psiholog je Jurij,
vedno punca kakšno reč podkuri,
zanjo najti ni rešitve prave.
So neznanka ji kršitve reda
ko razbije se namerno šipa,
ona v temi nejeverno tipa,
pravi, da pač vse normalno zgleda.
Kaj narobe, Špelca ne zaznava,
naj bilo bi v slabih šolskih spisih,
medlo se dozdeva ji v orisih,
a napak, se ve, ne prepoznava.
Posvetujejo se pedagogi,
le zakaj tako da zaostaja,
drugih v šoli zlepa ne dohaja,
a so v mnenjih kar precej ubogi.
Eden jo uvršča k pobalinkam,
drugi jo za grešnico razglaša,
ona sama pa vse to prekaša,
treba ni zatekanja ji h krinkam.
Kriva tudi ni nobena trema,
mnenje takšno šolskega je sluge:
Špelca je iz neke šole druge,
tu snovi preprosto ne dojema.
