Bil Bevskon, čuvaj neljubi stari,
omega in alfa za življenja,
v strahu da bili so od rohnenja
okostnjaki še celo v omari.
Šel Bevskon je, kamor mu želeti
ni bilo, a sleherni dočaka,
tudi tega starega vojaka
dali so nazadnje tjakaj – scvreti.
Da je tam kot v peklu, to vsi vemo,
kakor tudi, da Bevskon odšel je,
a pognal je zarod kot vejevje,
na njegovo se oprl shemo.
Bil Bevskon je stari čuvaj prava,
hišnega, ki je posebne vrste,
saj le enim gledal je pod prste,
le za druge je bila zabava.
Hausbal kot se je po starem reklo,
po Bevskonu se še nadaljuje,
psihodeličnost se preučuje,
koliko se jih pri tem bo speklo.
Pa šamanstvo, to je predmet drugi,
ki Bevskonov rod goji ga vneto,
zdi vse skupaj se prav prizadeto,
temelji na stari vse uslugi.
Je Bevskonov zarod garda znana,
hišno pravo mu je surovina
in orodje trda vladavina,
kjer poslušnost v zibelko je dana.
Kdor se od Bevskonovih odmakne,
kdor ne vpreže v njihovo se vprego,
kdor ne tuli s pasjo to zalego,
prej ko slej težave kakšne stakne.
Ve Bevskonov rod, da popustiti
se ne sme niti za milimeter,
kajti ko potegne pravi veter,
nič več mogel se ne bo kotiti.
