Kadar za obrambo domovine
gre Slovencem, spomnimo heroja
vedno se, ki se predal brez boja
svojčas je, njegove veličine.
Pišejo strani ga zgodovine,
to poldrugi je Martinek s Prema,
ne Martin Krpan, če vam prevzema
domišljijo ta, ker on to ni, ne.
Je Martinek s Prema prvi med heroji,
utelešenje je komandanta
Staneta, je borec kakor Franta,
polna glava so ga težki boji.
O poldrugem je Martinu širil
pravljice šaljive nam Milčinski,
toda tisto lik ni zgodovinski
pravi bil, ki borbe z njim bi meril.
Ni postavil v kakšno ga okolje
bolj določno pisec, naš Martinek
pa poldrugi tam je, kjer ovinek
s Prema spušča doli se v podolje.
Tam poslej bo branil domovino,
ne le ministriral kot kak strežnik,
maševal bo, pa čeprav betežnik,
bo nategoval stvari v širino.
Kjer en strel bo kakšen lovec spustil,
bo Martin poldrugi našel sto jih,
komandanta Staneta da boji
to so, bo Martinek brž izustil.
In še raje bo v preteklost zrl,
kjer kosil je Nemce heroj Stane,
da je od Berlina do Ljubljane
slišalo se, kot bi jajca trl.
Ena le je hiba tu, Martina
s Prema v pravljice preveč zanaša,
ta Milčinskega močno prekaša,
fantazija žal ni zgodovina.